Obisk delavnice KemikUm vozi na metan

Ali ste že kdaj slišali za digestor? Ali poznate glavno komponento zemeljskega plina? Zakaj goreča trska ob stiku z bioplinom obarva plamen modro?

Odgovori na ta vprašanja so povezani z metanom. Biometan pridobivamo z bioplinsko napravo. Pridobivanje se začne, ko substrati (energetske rastline, odpadna voda, gnoj, organski odpadki) vstopijo v anaerobni digestor, kjer nastaneta bioplin in digestat. Digestat je stranski produkt, ki je odlično gnojilo, bioplin pa uporabljamo za toploto in elektriko. Bioplin lahko v nadaljevanju z odstranjevanjem ogljikovega dioksida pretvorimo v biometan. Ta se uporablja kot gorivo za vozila in za plinsko omrežje. Večinski delež bioplina, kar 90 %, predstavlja metan, ki gori z izrazito modro barvo. To pojasni dejstvo, da se goreča trska ob stiku z bioplinom obarva modro.

Navdušeni smo bili nad spoznanjem, da lahko vsak posameznik pridobiva plin doma. S preprostejšo bioplinsko napravo lahko iz dnevnih organskih odpadkov sami pridobimo bioplin in z njim tri ure kuhamo kosilo. Za pridobivanje plina doma imamo nekaj nasvetov, ki smo jih pridobili na delavnici. Najboljši rezultati pridobivanja plina so med 45–55 °C. Posebne bakterije, ki razgrajujejo organske odpadke, najbolje delujejo v rahlo bazičnem okolju (pH: 7–8). Pri sami postavitvi naprave je dobro imeti v mislih, da se pri postopku pridobivanja sprošča neprijeten vonj. Bioplin ima poleg slabosti tudi številne prednosti. Je obnovljiv vir energije, za njegovo pridobivanje se uporabljajo zavrženi odpadki, zmanjšuje se uporaba fosilnih goriv, sproščanje emisijskih plinov in s tem tudi globalno segrevanje.

Delavnica se nam je zdela zelo zanimiva in poučna, saj je bila njena vsebina močno povezana z našim vsakdanjem življenjem. Hkrati je bila to odlična priložnost za poglobitev našega kemijskega znanja o ogljikovodikih in njihovih vplivih na okolje.

Pripravili: Maša Dragar in Tjaša Mirič, 3. g