Knjigarna – zgodba o svobodomiselnosti, pogumu in vztrajnosti

Knjigarna (Bookshop) je filmska priredba istoimenskega romana angleške pisateljice Penelope Fitzgerald, ki je bila izdana leta 2017. Pod režijo in scenarij se je podpisala španska režiserka Isabel Coixet.
V filmu spremljamo zgodbo pogumne ženske Florence Green, ki jo je upodobila Emily Mortimer. Zgodba se odvija leta 1959 v angleškem obmorskem mestu Suffolk, za katerega je značilno ruralno-delavsko okolje. Ni presenetljivo, da Florencina drzna ideja o odprtju knjigarne v tej odmaknjeni vasi ne doseže širše množice.
Kljub nasprotovanju bankirja in odvetnika je vztrajna. Želi ustanoviti knjigarno v Stari hiši, ki je že leta zapuščena, kar ji naposled tudi uspe. Pri vsem tem jo žene tudi spomin na v vojni padlega moža, s katerim sta se spoznala ravno v knjigarni in sta bila srečno zaljubljena. Čeprav na začetku filma ni videti prave zainteresiranosti tamkajšnjega prebivalstva za knjige, se to ne izkaže za glavni problem. Pot ji prekriža gospa Gamart (Patricia Clarkson), žena upokojenega generala, vplivna bogatašinja, ki želi v Stari hiši razviti kulturni center za umetnost.
V filmu tako ni v ospredju le Florence, temveč več oseb z različnimi socialnimi položaji, značaji in željami. Gospa Gamart želi na vsak način uresničiti svoje načrte, pri čemer je v prednosti, saj ima zaradi vplivnega položaja tudi močne politične zveze v parlamentu v Londonu. Florence v bran stopi osamljeni bogataš Edmund Brundish (Bill Nighy), ki zaradi nje znova začne verjeti v dobre ljudi. Poveže ju ljubezen do knjig. No, gledalci lahko iz intimnega prizora v filmu sklepamo, ali gre mogoče še za kaj več …
Odnosi v filmu so prikazani zelo skrivnostno, včasih tišina v prizoru pove več kot besede. Čustveno doživljanje ni bilo v ospredju te zgodbe. Čeprav sem zaradi tega težje sledila odnosom med osebami, mi je bilo ravno to všeč. Gledalcem ni vse ponujeno na pladnju, ampak si lahko dogajanje predstavljamo po svoje. Poleg tega me je ravno to navdušilo, da preberem tudi knjigo in da si z branjem odgovorim na neodgovorjena vprašanja, ki so se mi porajala med gledanjem.
Zgodba dobro prikaže družbo v drugi polovici prejšnjega stoletja. Na eni strani  vaščane, ki niso odprti za spremembe in se raje držijo starega in varnega, vplivneže, ki še vedno izkazujejo svojo nadrejenost in pomembnost, ter peščico svobodomiselnih, ki želijo s spremembami pomembno prispevati k razvoju družbe.
Sama sem ljubiteljica narave. Ta me je navdušila tudi v filmu. Da bi zares prikazali videz angleških vasi v tistem času, so film posneli v mestu Portaferry na Severnem Irskem, nekaj prizorov pa v Barceloni.
Film priporočam vsem mladim, ki jih zanima karkoli v zvezi z zgodovino, saj nam dobro prikazuje prioritete ljudi, ki so veljale pred nekaj desetletji. Zanimivo je opazovati in primerjati, kako drugačnost, drznost in spremembe sprejemamo danes … No, jih res sprejemamo ali se še vedno raje oklepamo starega?

Oceno filma Knjigarna je za ledince pripravila Tamara Bizilj, 4. c.