Nam vednost lahko življenje izboljša ali poslabša?

S temi vprašanji se Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, ukvarja v svoji najnovejši knjigi Strast do nevednosti (Mladinska knjiga). Glavna misel knjige je, da ljudje neprestano trdimo, da želimo nekaj vedeti, a si hkrati vedno zatiskamo oči pred resnico.
Idejo za naslov je dobila od francoskega psihoanalitika Lacana, ki je to besedno zvezo sestavil ob ugotovitvi, da so njegovi pacienti vedno prišli z željo po vedenju, kaj je za njihovimi travmami, na koncu pa so si pred resnico zatiskali oči.
Avtorica je omenila tudi pomen nekaterih informacij, ki so dandanes težko dostopne, saj nam jih različne družbe in politika prekrivajo, na primer znanstveni članki.
V knjigi opisuje občutje nevednosti na osebni ravni, ko se soočamo s travmatičnimi dogodki. Težave z zdravjem nam zastavljajo velika vprašanja o dogajanju v našem telesu in možganih. Poudari tudi, da brez nevednosti ne bi bilo ljubezni.
V zaključku knjige omeni, kako pomembno je ohraniti dvom, to pa lahko dosežemo predvsem z branjem. Tako namreč pridemo do čim več informacij, s katerimi dvom ohranjamo. Ko se soočimo z dokaznimi dejstvi, se moramo boriti proti teorijam zarote in lažnim novicam.

Posnetek z Renato Salecl je bil objavljen na letošnjem 36. Slovenskem knjižnem sejmu.
Prispevek o Strasti do nevednosti je za ledince pripravila Lana Sotirov iz 2. C.
Vir fotografije.