Dnevnik udeležencev 11. kongresa mladih o okoljskem izobraževanju
16. 3. 2022Iz Prage se nam z dnevniškimi zapiski oglašajo Zala Ferenc (3. e), Maša Julija Melinc (3. e), Kristina Mihelič (3. f) in Gašper Roblek (3. d), ki so se udeležili 11. kongresa mladih o okoljskem izobraževanju YEEC. Udeležili smo se ga v okviru Ekošole in programa Mladi poročevalci za okolje ter s podporo mednarodne Fundacije za okoljsko vzgojo (FEE).
Nedelja, 13. marec 2022
Ker smo bili včeraj zelo utrujeni od potovanja, je bilo danes precej super, da smo lahko spali malo dlje. Po zajtrku smo se sprehodili do praške Pedagoške fakultete, si na poti ogledali nekaj kulturnih znamenitosti, na primer Karlov most in stolnico sv. Vida, in se slikali na najboljših razglednih točkah.
Po registraciji na fakulteti smo spoznali nekaj Čehinj, med njimi znani youtuberki, s katerima nameravamo v prihodnjih dneh posneti intervju. Po uvodnem pozdravu organizatorjev dogodka je sledil govor Jiřija Kulicha, ki je razložil pomen kongresa. V različnih spoznavnih dejavnostih smo se predstavili udeležencem iz drugih držav in bili navdušeni nad njihovim delom. Med odmorom smo lahko pili neomejene količine kave in čaja, poskusili zares okusne veganske prigrizke ter kramljali z novimi znanci.
Sledile so predstavitve pečakuča (tudi pecha kucha), v katerih sta blestela Maša in Gašper. Tudi udeleženci iz drugih držav so predstavili izjemne projekte, ki jih bomo Slovenci gotovo omenili v svojih izdelkih. Po koncu današnjega programa smo se s Celjani sprehodili na večerjo: eni na pico, drugi pa v japonsko restavracijo.
Vsi smo zelo uživali in se polni novih vtisov s podzemno železnico odpeljali v hostel. Sedaj pišemo objavo za Facebook Ekošole in nalagamo fotografije na drive. Imeli smo čudovit prvi dan, čeprav smo tudi danes precej utrujeni.
Ponedeljek, 14. marec 2022
Danes smo začeli bolj zgodaj. Od 10. do 12. ure smo lahko obiskali kar 18 različnih stojnic na sejmu in od bližje spoznali projekte, predstavljene na včerajšnji predstavitvi pečakuča. Zelo nas je navdušil gospod iz Latvije, ki gradi hiše iz okolju prijaznih materialov. Z njim smo posneli tudi kratek intervju. Potem smo stopili še do zares zanimive Avstrijske Kire, ki skuša otrokom približati ljubezen do narave in je spiritualno tudi sama zelo povezana z okolico. Zadnji intervju smo opravili s Francozinjo Violette, ki dela v projektu Eat4Change. Z Gašperjem naju je opomnila na to, kakšno moč imamo mladi in kako super je, da smo že pri tako rosnih letih aktivni na okoljevarstvenem področju.
Skratka, s kongresa smo odnesli ogromno novih informacij in navdiha za delo in življenje. Popoldne sva se z Gašperjem udeležila delavnice Združenih narodov, kjer smo debatirali o trenutnem položaju v svetu, nevarnostih, ki nam grozijo, in trajnostni prihodnosti, ki si jo vsi želimo. Delavnico smo zaključili s skupinskimi plakati, v katerih smo povzeli svoje ugotovitve. Ostali so se udeležili delavnice o razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki sta jo vodili Gosia Luszczek, direktorica mednarodnega programa Mladi poročevalci za okolje, in Lucija Marovt, koordinatorica programa v Sloveniji, in ter delavnice o izdelavi naravne kozmetike.
Ob vračanju do fakultete smo spoznali vrstnike iz Finske, Estonije, Velike Britanije, Češke in Turčije ter se dobro uro pogovarjali o besedah, ki v naših jezikih pomenijo nekaj popolnoma različnega. Bilo je zelo zabavno. Z Britankami, Čehinjo in Estonko smo se sprehodili še na bubble tea. Čudovit večer se je zaključil s Kirinim vabilom na večerjo v vegansko samopostrežno restavracijo. Hrana je bila zelo dobra, cene razmeroma nizke, družba pa fantastična. Za skupno mizo se nas je nabralo dvanajst in navezali smo stike s tujimi udeleženci kongresa.
Domov smo se s tramvajem peljali s Francozinjo Violette, Nemko Greto in Avstrijko Kiro, s katero sva jaz in Gašper vadila nemščino, Violette pa je Maši predstavila študij na Norveškem, kjer trenutno živi.
V hostlu smo po nekaj težavah s ključi uspešno odklenili vrata in prišli do toplih postelj. Trdno smo spali vse do jutranje budilke.
Torek, 15. marec 2022
Današnji dan smo pričeli na drugi lokaciji, in sicer v Stari mestni hiši v središču Prage. Hotelski zajtrk je vsak dan enak, zato posledično pojemo vsak dan manj in si več prostora raje pustimo za res okusne veganske jedi, ki jih pripravijo organizatorji kongresa. Odkar smo na Češkem, ledinci mesa prav nič ne pogrešamo, zahvaljujoč raznovrstni in cenovno ugodni izbiri veganskih in vegetarijanskih restavracij ter postrežbe na kongresu. Česa podobnega ne bi bilo slabo vpeljati tudi v Slovenijo …
Dopoldne se je v svečani dvorani odvijalna panelna razprava, na kateri smo prisluhnili okoljskim strokovnjakom s področja politike, naravovarstva in trajnostnega razvoja. Lahko smo jim zastavljali vprašanja o varovanju okolja in Adriana Henčeková, Magdalena Davis, Nathan Spees ter ostali predstavniki so nam podali odgovor iz prve roke.
Nato smo se razdelili v skupine in izvedli okroglo mizo. Vsaka skupina je imela svoje vprašanje, na katero je odgovorila v več točkah, ker so bila vprašanja zastavljena zelo splošno. Ena od skupin je odgovorila na vprašanje o trenutku, ko so se zaljubili v naravo in začutili, da jo morajo obvarovati, druga skupina pa denimo na vprašanje o ovirah, s katerimi se srečujemo v želji po okoljski aktivnosti in podobno.
Nato smo imeli diskusijo med skupinami in predstavili glavne ugotovitve z okrogle mize, ostale skupine pa so ovrednotile, ali se z našimi zaključki strinjajo ali morda ne.
Popoldne smo se udeležili delavnic, ki so se med sabo razlikovale po načinu priprave in predstavljanja vsebine in bile poimenovane: Visual Arts, Open Space, Speak Up, Theater, Comisc in Video. Slednjo sta vodili Gosia Luszczek in Lucija Marovt, koordinatorki programa Mladi poročevalci za okolje. Ustvarjali smo do večernih ur, nato pa izdelke predstavili ostalim skupinam, kar nam je služilo kot generalka oziroma zadnja vaja pred jutrišnjim nastopom na velikem kongresu, ki se ga bodo udeležili tudi politiki ter pomembni zaposleni na področju okoljskega izobraževanja, zato je še toliko pomembneje, da točke izvedemo dobro.
Čeprav je začelo deževati, smo se z novimi prijatelji, s katerimi smo danes delali v delavnicah, z nasmehi na obrazih odpravili na večerjo, kjer smo še dokončali vsebino za jutrišnji nastop ter se bolje spoznali. Po dobri uri smo se usedli na tramvaj, ki nas je pripeljal skoraj do praga našega začasnega bivališča. Postelj smo se kot vsak večer tudi nocoj zelo razveselili in zaključili še en pester dan v Pragi.
Sreda, 16. marec 2022
Sreda je bila po naši oceni najintenzivnejši dan. Dopoldne smo se udeležili srečanj, ki so se odvijala na različnih lokacijah v Pragi. Nekateri smo se preizkusili v unikatni družabni igri s kartami Terra Futura, v kateri skušajo igralci zgraditi svojo deželo prihodnosti. S postavljanjem in aktiviranjem kart na svojem območju igralec dobi surovine in naravne vire, ki mu služijo pri gradnji objektov za prihodnost. En igralni paket so nam podarili, da se bomo v igranju lahko preizkusili v Sloveniji.
Še en zanimiv dogodek je bila ekskurzija na osnovno šolo Na Beranku, kjer poučujejo po programu montessori – učenje brez ocen in učbenikov, z vsakodnevnim poukom v naravi. Zares impresivna je bila videti postavitev klopi v učilnicah, ki so bile razporejene po kotih razreda in niso bile v središču dogajanja. Otroci nimajo vnaprej določenega urnika, temveč si ga lahko prilagajajo svojim željam. Seveda so se v naših glavah pojavili dvomi o učinkovitosti takega sistema, a vodička je razložila, da s ponujeno izbiro o razporedu obveznosti otrok ne izgubi občutka odgovornosti, temveč razvije zase najučinkovitejši način vsrkavanja znanja.
Po kosilu je sledil največji dogodek tedna – veliki kongres WEEC v praškem kongresnem centru. Pred petstoglavo množico in online prenosom smo s skupinami z delavnic nastopili s točkami, ki smo jih izpopolnjevali od torka popoldne. Kljub živčnosti smo svoje nastope dobro izpeljali. Sodeč po izjavah gledalcev so vse skupine opravile odlično delo in pustile močno sporočilo v želji po spremembah na področju varovanja planeta.
Sredo smo zaključili z gala večerjo v praški Mestni hiši, ki je bila priložnost za še zadnje druženje z udeleženci iz drugih držav pred četrtkovim zaključkom kongresa.
V tem hitro minulem tednu smo ustvarili veliko poznanstev, za katera srčno upamo, da se bodo ohranila v čim večjem številu tudi po kongresu. YEEC nam je gotovo odprl oči: koliko potenciala imamo, da smo nekaj več, kot se nam morda v tem trenutku zdi, in koliko moči imamo mladi, ki se tega potenciala v svoji dejavnosti zavedamo.
Četrtek in petek, 17. in 18. marec 2022
Zadnji dan na kongresu je potekal v znamenju refleksije. Pet politikov nam je dopoldne predstavilo svoj pogled na naše ugotovitve in sporočila, ki smo jih predstavili v sredo. Skupaj smo nato oblikovali odgovor na trenutno okoljsko situacijo. Popoldne smo si ogledovali praške znamenitosti in zadnjo večerjo preživeli ob klepetu z udeleženci kongresa. Kot zadnji čudovit dogodek v Pragi pa lahko štejemo petkov sončni vzhod, ki je lepo zaokrožil ta nepozabni teden. Petek bomo preživeli na vlaku, čez vikend pa imamo dovolj časa, da se naspimo in si naberemo moči za nove izzive v naslednjih tednih.
Kristina Mihelič