Kaj imajo vaflji s politiko?

Popotovanje se je pričelo v sredo, 17. 4. 2024, z odhodom iz Ljubljane okoli devete ure zjutraj. Z avtobusom smo po slabih dveh urah vožnje prispeli na zagrebško letališče. Po vseh dolgočasnih, vendar obveznih letaliških opravilih, torej tehtanje in oddaja prtljage, sprehod skozi piskajoči portal in čakanje na odprtje terminala, smo se končno znašli na letalu. Eni prvič, drugi že desetič, za ene je bilo strašljivo, za druge vznemirljivo. Po približno uri in pol smo pristali na letališču Charleroi v Bruslju, kjer so nas čakali kombiji, ki so nas odpeljali do naše nastanitve, prisrčnega hotela. Vsi izmučeni smo se podali v svoje sobe in počakali na težko pričakovano večerjo.

V četrtek zjutraj nas je čakal hotelski zajtrk in hoja do mednarodne šole Uccle, kjer smo so srečali s tamkajšnjimi slovenskimi dijaki. Šola se že po izgledu očitno razlikuje od naših srednjih šol. Obkrožena je z ograjo in varnostniki, ki so ob vsakem vhodu. Znotraj ograje so mednarodni vrtec ter osnovna in srednja šola. Počutila sem se, kot da sem vstopila v Harvard, kjer so ljudje s povprečnim IQ-jem 130.

Po kratkem uvodnem programu – pozdrav direktorja in ravnatelja šole, predstavitev šole in srečanje s slovenskimi dijaki in učitelji – smo se skupaj odpravili do Evropskega parlamenta. Bolj podrobno in skozi njune oči sta nam ga predstavila poslanka Ljudmila Novak in njen tajnik Robert Velikonja. Ljudmila Novak je slovenska političarka, ki je bila leta 2004 prvič izvoljena za evropsko poslanko ter ponovno leta 2019, ko je postala še članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter delegacije za odnose z Izraelom. Z njo smo se srečali v manjši predavalnici, kjer nam je na kratko predstavila svojo politično pot in odgovarjala na naša vprašanja. Tajnik Robert Velikonja naj se kasneje popeljal do glavne dvorane, kjer nam je razložil, kako potekajo zasedanja parlamenta. Politični del dneva smo nadaljevali in končali v Parlamentariumu – muzeju EU in njene zgodovine. Sprehodili smo se še po mestnem parku Cinquantenaire z občudovanja vrednim slavolokom v osrednjem delu.

Popoldanski čas smo izkoristili za ogled in spoznavanje središča Bruslja. Občudovali smo osrednji Veliki trg (Grand Place), ki je zagotovo na vrhu seznama krajev in znamenitosti, ki naj bi si jih turisti ogledali v mestu, prav tako pa je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Svoje brbončice smo razvajali v pestri izbiri okusov pralinejev v različnih čokoladnicah; Mary si bomo zapomnili po barviti embalaži bonbonov, mnogokrat pa nam je pot prekrižala tudi čokoladnica Leonidas.

Naslednje jutro smo se znova napodili do šole Uccle, po kateri so nas vodili dijaki in nam razkazali vse njene kotičke. Šola je sestavljena iz več stavb, vsaka je namenjena določenim predmetom. Stavba, poimenovana Da Vinci, je na primer namenjena uram biologije, kemije in fizike, Platon pa jezikom in knjižnici. Pouk poteka v več jezikih: francoščini, nemščini in angleščini, določeni predmeti pa tudi v mnogo drugih. Vsi dijaki morajo biti v šoli do 16. ure. Zaupali so nam še, da je zaradi vseh varnostnikov in ograje skoraj ne mogoče špricati pouk. Razlike so tudi pri ocenjevanju, saj se naši vrstniki med pisnim ocenjevanjem ne presedajo, pri spisih pa jim je dovoljeno imeti pri sebi zapiske. Ocenjeni so z ocenami od 1 do 10, imajo pa tudi več počitnic kot mi.

Med odmorom za malico smo v jedilnicah opozarjali učence na ločevanje odpadkov in skrbeli za red in čistočo, nekaj ur pa smo preživeli pri pouku, ki ga vodijo učitelji ter profesorji iz različnih evropskih držav. Po kosilu smo se navkljub dežju sprehodili po parku z jezerom Bois de la Chambre. Fantje so tam za šalo odigrali še hiter baseball.

Politično ozaveščanje se je nadaljevalo popoldne, ko so nas sprejeli slovenski predstavniki Sveta EU. V sejni sobi smo za okroglo mizo poslušali pomen njihovega dela, na koncu pa je ostalo dovolj časa in priložnosti za naša vprašanja, ki so se navezovala na predstavljena dejstva ter energetiko.

Sobota je bila dan za spoznavanje krajev blizu Bruslja. V Gentu smo se pridružili erasmusovki (nekdanji Ledinki, ki smo jo po naključju srečali na letalu), ki nas je popeljala po čarobnih ulicah in kanalih Genta. Odkrivali smo zgodovino in umetnost ter se naužili lepote. Potem smo se odpravili v Brugge, belgijske Benetke, kjer smo se sprehajali med srednjeveškimi čudesi. Zvečer smo si v hotelskih sobah sami pripravili večerjo. Od palačink in mlečnega riža, do testenin in zmrznjene hrane.

V nedeljo nismo nič kaj počivali, saj sta nas ponovno čakala ogleda dveh simpatičnih mest. V Dinantu, mestu saksofonov, smo si ogledali muzej talentiranega Adolfa Saksa in katedralo Notre dame de Dinant. V prisrčnem mestecu Namur pa smo se povzpeli do citadele, kjer smo si privoščili sprehod v objemu sonca.

V ponedeljek smo še zadnjič obiskali šolo Uccle in se s predstavitvijo skupnega projekta z naslovom Ohranimo naravo / Trajnostna prihodnost temelji na sodelovanju poslovili od tamkajšnjih slovenskih dijakov. Kot zadnjo od znamenitosti smo si ogledali ikonični Atomium in se sprehodili po Mini Evropi, kjer smo se potopili v evropsko zgodovino.

Vsaka dobra stvar se enkrat konča, naša se je z zadnjimi nakupi, če smo za mami, babi, sošolko ali fanta mogoče pozabili kupiti kakšne spominke. Kombiji z nepozabnimi vozniki so nas zapeljali do letališča, kjer smo se znova s srečali z letališkim protokolom. Ob čakanju na let smo se nekateri učili, drugi spali, tretji pa po letališču iskali izgubljeno jopico. Privoščili smo si še duty free nakupe, s cenami nabitimi do neba. Po prihodu v Zagreb nas je čakala še vožnja do šole, ki smo jo popestrili z bus discom. Potovalni teden se je zaključil v objemu domačih.

S projektom Erasmus+ in trudom vseh profesoric smo dijaki na svojem »travel bucket listu« obkljukali novo deželo in mnogo nepozabnih izkušenj. Hvala vsem!

Tinkara Knez, 1. f